Sladkorna bolezen in prehrana

O sladkorni bolezni

Za sladkorno bolezen, ki jo strokovno imenujemo tudi diabetes je značilna povišana koncentracija sladkorja v krvi (na tešče nad 7 mmol/L), ki sčasoma vodi v okvare živcev in majhnih žil, kar lahko med drugim pomeni okvaro vida, ledvic ali diabetično stopalo (prizadetost živčevja, slaba prekrvavitev in okužbe stopal). Je kronična bolezen, kar pomeni, da traja do konca življenja. Sladkorna bolezen tipa 2, se najpogosteje pojavi zaradi genetskih nagnjen in neprimernega življenjskega sloga. Na primer, neprimerna prehrana in premalo telesne aktivnosti. Zdravila, ki bi bolezen dejansko pozdravila, s tem da bi na primer “popravila” delovanje trebušne slinavke, ki je pri tem okvarjena, še ne poznamo. Z zdravljenjem, ki najpogosteje vključuje skrb za urejeno prehrano, redno telesno aktivnost, pri napredovanju bolezni pa tudi jemanje zdravil ali inzulina, želimo ohranjati stalno, ustrezno nizko raven krvnega sladkorja.

Sestava prehrane pri sladkorni bolezni

Pri sladkorni bolezni posebne diete ne poznamo, bolj kot pri “zdravem” posamezniku pa je pri posamezniku, ki je nagnjen k razvoju ali že ima diagnosticirano sladkorno bolezen pomembno, da se drži priporočil zdrave, varovalne prehrane. Način prehranjevanja mora biti prilagojen vsakemu posamezniku, nekatera splošna prehranska priporočila pa vključujejo 3 – 5 enakomerno razporejenih in ustrezno sestavljenih obrokov, ki naj vsebujejo:

  • 1/2 zelenjave (predvsem pri kosilu in večerji)
  • 1/3 beljakovinskega živila (ribe, jajca, skuta in drugi mlečni izdelki, pusto meso, stročnice) in
  • 1/4 škrobnega živila (krompir, testenine, kaše, kruh, kosmiči)

Del zelenjave lahko zamenjamo tudi z manj zrelim sadjem.

Izbiramo manj mastna beljakovinska živila, pri kuhanju in zabeljenju pa uporabljamo predvsem kakovostna rastlinska olja (npr. oljčno ali repično) in druge zdrave maščobe (npr. avokado). Pozorni smo tudi, da količina maščob ni prevelika, pri tem si lahko pomagamo tako, da olje vedno odmerjamo s pomočjo žlice.

Pri izboru škrobnih živil, strmimo k temu, da so čim večkrat polnozrnata, to je še posebej pomembno, če v obroku ne uživamo zelenjave, tako polnozrnata žita, kot zelenjava namreč vsebujeta vlaknine, ki zmanjšajo dvig krvnega sladkorja po obroku. Pomembno je tudi, da so škrobna živila enakomerno razporejena čez dan in ne skoncentrirana v enem obroku.

Sladkor in sladkorna bolezen

Pri sladkorni bolezni je dodatna pozornost potrebna pri uživanju sladkih živil (piškoti, čokolade, krofi ipd.), ki največkrat vsebujejo beli sladkor. Le ta želimo čim bolj omejiti, sladkih živil pa ne uživati samostojno, ampak v kombinaciji z drugimi, predvsem z beljakovinskimi živili ali ogljikovimi hidrati z veliko vlakninami (npr. navaden jogurt z žličko marmelade, skuta z oreščki in žličko medu, polnozrnat kruh in žlička sladkega namaza). Kljub temu, da uživanje belega sladkorja ni nujno potrebno za delovanje našega telesa, pa sladice in sladkarije niso prepovedane, saj imajo posebno mesto v naši prehrani, še posebej ob posebnih priložnostih, kot so praznovanja. Zato si jih takrat brez slabe vesti privoščimo, pomembno pa je, da je njihova količina majhna (npr. manjši kos torte, nekaj piškotov, vrstica čokolade…).

Tudi sadje vsebuje različne vrste sladkorja, zato ga ne uživamo v prevelikih količinah, omejimo se na primer na en sadež oziroma pest sadežev, če so manjši. Izogibamo se prezrelega sadja, pogosteje pa lahko uživamo jagodičevje, kot so borovnice, jagode, maline in ribez.

Sladila in sladkorna bolezen

Poznamo različne vrste sladil, polioli (npr. eritrol, podobno sestavo pa imata tudi kokosovo in brezovo sladilo), stevia, saharin, ter druga umetna sladila nam sladkorja v krvi ne bodo povišala, v prevelikih količinah pa imajo lahko odvajalni učinek. Pomembno je, da jih uživamo občasno, le v priporočenih količinah in se pri odmerjanju zavedamo, da so običajno bolj sladka od belega sladkorja. Pogosto kot sladilo uporabljamo tudi med, ki ima dokazano pozitivne učinke na zdravje, čeprav zaradi svoje sestave lahko poviša krvni sladkor, ga ne odsvetujemo, pomembno je le, da ga uživamo v majhnih količinah in v kombinaciji z drugimi živili.

Kljub temu, da raziskave še potekajo, pa do zdaj zbrani podatki kažejo, da s sladil ni smiselno povsem nadomestiti belega sladkorja, bolj priporočljivo je le omejiti njegov vnos, da ta ne presega 5 do 10 % celodnevnega energijskega vnosa.

Prehranska dopolnila pri sladkorni bolezni

Najdemo lahko različne vrste prehranskih dopolnil, ki naj bi pomagala pri uravnavanju krvnega sladkorja. Pogosto se v njih nahajajo različni rastlinski in sadni izvlečki, cimet, vitamini in elementni za katere nekatere študije kažejo, da bi lahko vplivali na krvni sladkor. Vendar pri večini njihova učinkovitost še ni povsem jasna. Pogosto se v prehranskih dopolnil nahajajo tudi različne vrste vlaknin, za katere vemo, da pripomorejo k zmanjšanju porasta sladkorja. Študije so namreč potrdile, da beta-glukani iz ovsa in ječmena, ter pektin, ki se v večjih količinah nahaja v  jabolkih, slivah in agrumih, kot del obroka prispevajo k manjšemu porastu krvnega sladkorja po tem obroku. Prav tako pa je potrjeno, da k vzdrževanju normalne ravni krvnega sladkorja pripomore krom. Idealnejše je, če te sestavine vnesemo s hrano, kadar to ni mogoče pa se pred jemanjem prehranskih dopolnil o tem posvetujemo z zdravnikom, dietetikom ali nutricionistom.

Prehrana, ki deluje varovalno pred razvojem sladkorne bolezni, se torej bistveno ne razlikuje od priporočil zdrave prehrane, različne študije pa kažejo, da je eden primernejših načinov prehranjevanja mediteranska dieta. V obrokih je namreč priporočljivo povečati delež zelenjave in vlaknin, zmanjšati delež škrobnih živil in biti pozoren, da ne presežemo vnosa sladkih živil. Zato je  način prehranjevanja pri sladkorni bolezni primeren tudi za veliko večino zdravih posameznikov, še posebej če želijo izgubiti prekomerno telesno maso.

Avtorica: Valerija Buh, dipl. dietetičarka

VIRI:

Anjum, A., Qureshi, H. J., Tabassum, S., Anwar, W., Shakil, R., Anwar, M. in Ghouri, M. H. (2021). Comparative Effects of Cane Sugar, Honey & Jaggery on Plasma Glucose Level & Body Weight of Alloxan Induced Diabetic Rats. Proceedings, 35(3), 44–49.

Forouhi, N. G., Misra, A., Mohan, V., Taylor, R. in Yancy, W. (2018). Dietary and nutritional approaches for prevention and management of type 2 diabetes. BMJ, 361, k2234.

Uredba Komisije (EU) o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok (2012). Uradni list EU, št. 432/2012 (16. 5. 2012). Pridobljeno s http://data.europa.eu/eli/reg/2012/432/oj/slv

Schwingshackl, L., Chaimani, A., Hoffmann, G., Schwedhelm, C. in Boeing, H. (2018). A network meta-analysis on the comparative efficacy of different dietary approaches on glycaemic control in patients with type 2 diabetes mellitus. European Journal of Epidemiology, 33(2), 157–170.