Sindrom policističnih jajčnikov in prehrana

O sindromu policističnih jajčnikov

Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša hormonska motnja žensk, ki se pojavi pri 5 do 10 % žensk v rodnem obdobju. Zanj je značilno hormonsko neravnovesje v telesu. Povečana je koncentracija androgenih oz. moških spolnih hormonov. Zelo pogosto pa je moteno tudi uravnavanje krvnega sladkorja, kar imenujemo »inzulinska rezistenca«. Slednja je značilna tudi za sladkorno bolezen tipa 2.

Bolezen se kaže z motnjami menstrualnega cikla, neplodnostjo, težavami v nosečnosti, čezmerno poraščenostjo, aknami in plešavostjo. Povezana pa je tudi z debelostjo, ter srčno-žilnimi obolenji (povišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi), psihološkimi obolenji (depresija, slaba telesna samopodoba) in motnjami dihanja med spanjem. Pojavnost bolezni je povezana z genetskimi nagnjenji. Raziskave kažejo, da porast telesne mase pri bolnici pomeni hitro poslabšanje bolezni.

Zdravljenje sindroma policističnih jajčnikov

Zdravila, ki bi bolezen dejansko pozdravila ne poznamo. Zdravljenje je usmerjeno v odpravljanje težav, zaradi katerih pacientka obišče zdravnika. Največkrat se s pomočjo hormonske terapije in drugih zdravil tako skrbi za urejanje menstruacije, neplodnosti, aknavosti in drugih simptomov.

Raziskave kažejo, da je bistvena pri izboljšanju bolezni sprememba življenjskega sloga. Ta naj vključuje uravnoteženo prehrano in izgubo morebitne prekomerne telesne mase, redno telesno aktivnost, ukinitev kajenja in omejitev pitja alkohola, zelo koristna pa je tudi skrb za psihološko zdravje.

Sindrom policističnih jajčnikov in prehrana

Prehrana ima lahko pri zdravljenju sindroma policističnih jajčnikov velik vpliv

Izguba telesne mase

Ugotovljeno je, da ohranjanje ustrezne telesne mase (ko ITM ne presega 25 kg/m2) oz. izguba 5 do 10 % telesne mase pri bolnicah s prekomerno telesno maso (ko ITM presega 25 kg/m2)  ali debelostjo (ko ITM presega 30 kg/m2) že zniža povišan nivo androgenih hormonov. S tem se tudi bistveno izboljša menstrualni ciklus, uravnavanje sladkorja v krvi, povečajo se možnosti za zanositev in zmanjšajo možnosti za ostale zaplete. Še posebej pri bolnicah, ki trpijo za debelostjo se priporoča, dolgoročna izguba vsaj 10 do 20 % telesne mase. V vsakem primeru pa obseg pasu, ki se meri v višini popka, naj ne bi presegal 88 cm.

Izguba telesne mase je mogoča z zmanjšanim dnevnim energijskim vnosom in povečano telesno aktivnostjo. Pri tem je koristna pomoč dietetika ali nutricionista.

Pri zmanjšanju vnosa hrane je lahko v pomoč nekajdnevno pisanje prehranskega dnevnika, ki pomaga ozavestiti količino in sestavo dnevno zaužite hrane. Pomembno je tudi vnaprejšnje načrtovanje obrokov, ter omejitev porcij. Jed naj se najprej servira na krožnik ali v skodelico in se ne uživa direktno iz lonca ali embalaže. Prehranjevanje pa naj poteka samo v zato namenjenem prostoru, brez motečih dejavnikov, kot so gledanje televizije ali brskanje po telefonu.

Sestava prehrane pri sindromu policističnih jajčnikov

Poleg količine zaužite hrane pa je pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov, ki želijo vzdrževati oz. izgubiti telesno maso pomembna tudi sama sestava obrokov. Bolnice naj se prehranjujejo po priporočilih, ki so namenjena izgubi telesne mase.

V osnovi je pomembno, da prehrana ne vsebuje prekomernega deleža maščob. Bolnice naj posegajo po manj mastnih mlečnih izdelkih (z 1,5 % mlečne maščobe) in pustih kosih mesa, pri kuhanju pa so pozorne na odmerjanje ustreznih količil olj ali masti. Ocvrto in hitro prehrano, mastne prigrizke in podobno naj uživajo redko. Še posebej, če ima bolnica tudi povišan holesterol ali povišane druge maščobe v krvi je pomembno, da uživa dovolj rastlinskih maščob (npr. oljčno, repično ali orehovo olje, avokado), ki dokazano zmanjšujejo koncentracijo holesterola ali drugih »slabih« maščob v krvi.

Potrebna je tudi dodatna pozornost pri uživanju škrobnih živil (krompir, žita in izdelki iz žit). Pomembno je namreč, da njihov delež v prehrani ni prekomeren. Vsaj del žitnih izdelkov iz bele moke pa je priporočljivo zamenjati s polnozrnatimi. S tem se poveča delež vlaknin, ki dokazano zmanjšajo energijsko vrednost obroka, ob tem pa povečajo sitost. Večina obrokov naj vsebuje tudi zelenjavo v različnih oblikah, ustrezen prigrizek pa je tudi sadje.

Sladkarije in sladice naj se uživajo le občasno. Izogibati pa se je potrebno sladkim pijačam. Za žejo se priporoča pitje vode, limonade, nesladkanega čaja in podobno.

Telesna dejavnost pri sindromu policističnih jajčnikov

Redna telesna dejavnost močno pripomore k boljši kakovosti življenja pacientk s sindromom policistični jajčnikov. Raziskave kažejo, da že zmerno intenzivna aerobna aktivnost (vadba za srce in ožilje, ki ohranja ter izboljšuje splošno vzdržljivost, npr. hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, košarka, nogomet …) trikrat na teden po približno 30 minut ugodno vpliva na pojavnost sindroma, s tem da znižuje telesno maso in obseg pasu, maščobe in sladkor v krvi, ter pozitivno vpliva plodnost in psihološko zdravje žensk. Različna priporočila pacientkam s sindromov policistničnih jajčnikov vključujejo vsaj 150 minut telesne aktivnosti na teden. Če telesno aktivno predstavlja predvsem hoja, pa naj bo dnevni cilj vsaj 15.000 korakov ali trajanje 45 minut.

Zaključimo torej lahko, da ob diagnozi sindroma policističnih jajčnikov sami največ lahko storimo s tem, da se držimo osnovnih načel zdravega življenjskega sloga: skrbimo za uravnoteženo prehrano, razmislimo o izgubi telesne mase, smo dovolj telesno aktivni in skrbimo za svoje psihološko zdravje.

Avtorica: Valerija Buh, dipl. dietetičarka

VIRI:

De Sousa, S. M. C. in Norman, R. J. (2016). Metabolic syndrome, diet and exercise. Best Practice & Research Clinical Obstetrics & Gynaecology, 37, 140–151. https://doi.org/10.1016/j.bpobgyn.2016.01.006

Phy, J. L., Pohlmeier, A. M., Cooper, J. A., Watkins, P., Spallholz, J., Harris, K. S., … Boylan, M. (2015). Low Starch/Low Dairy Diet Results in Successful Treatment of Obesity and Co-Morbidities Linked to Polycystic Ovary Syndrome (PCOS). Journal of Obesity & Weight Loss Therapy, 5(2), 259. https://doi.org/10.4172/2165-7904.1000259

Tekavc, J. in Šćepanović, D. (2013). Vpliv telesne vadbe na ženske s sindromom policističnih jajčnikov/ Effects of exercise on women with polycystic ovary sindrom. Fizioterapija, 21(2), 36 – 41. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G0XQK8RG/9cbcb426-0808-4156-8b35-10e2aca71a87/PDF

Uredba Komisije (EU) o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok (2012). Uradni list EU, št. 432/2012 (16. 5. 2012). Pridobljeno s http://data.europa.eu/eli/reg/2012/432/oj/slv