Prehrana otrok

V jesenskem času, ko so šolarji že močno vpeti v šolske obveznosti je primeren čas za razmislek o njihovi prehrani. Ta namreč omogoča rast in razvoj, ter jim zagotovi dovolj energije za vsakodnevno telesno aktivnost in usvajanje novih znanj.

Kakšna naj bo prehrana otrok?

Osnovne usmeritve zdravega prehranjevanja so tako pri odraslih, kot otrocih, da naj bo prehrana čim bolj uravnotežena, raznolika, sezonska, lokalna in sveže pripravljena. Obroki naj bodo redni. Priporočajo se trije glavni obroki in vsaj dve malici.

Sestava obroka pri prehrani otrok

Glavni obroki naj bodo sestavljeni iz beljakovinskega živila, kot so mleko in mlečni izdelki, jajca, stročnice, ribe ali meso. Približno tretjino obroka naj predstavljata predvsem sveža zelenjava ali sadje, ki sta bogata z vlakninami, vitamini in mineralnimi snovmi. Zelenjavo “skrito” v obliki juh, prikuh, omak, pa pojedo tudi otroci, ki jim ta ni najljubša. Preostali del oboka naj predstavljajo škrobnata živila kot so kaše, testenine, kruh ter krompir.

Malice so lahko sestavljene iz svežega sadja, zelenjave, jogurtov ali polnovredni žitnih izdelkov v različnih kombinacijah. Različni piškoti in ostali manj zdravi prigrizki naj bodo na jedilniku zgolj občasno, v kombinaciji z drugimi živili.

Priprava hrane otrok

Otroci večino obrokov pojedo v vrtcu ali šoli, zato je pomembno, da vodje prehrane sledijo smernicam zdravega prehranjevanja. Za priučenje zdravih prehranjevalnih navad pa sta bistvena tudi odnos do hrane in način prehranjevanja doma. Z vključevanjem otrok v pripravo hrane ti osvojijo pomembna znanja in veščine, ter raje pojedo tudi manj priljubljene jedi. Obroki pripravljeni doma, iz osnovnih sestavin, pretežno s kuhanjem v vodi ali na sopari, so pogosto najustreznejši. Ocvrta, predelana in pred pripravljena živila naj bodo na jedilniku redko. Pogosto namreč vsebujejo veliko nezdravih maščob, sladkorja, različnih aditivov, ki še posebej v otroški prehrani, v velikih količinah niso dobrodošli.

Je vegetarijanska ali veganska prehrana primerna za otroke?

Eno od načel zdrave prehrane je tudi raznolikost, kar zajema tudi pomen vključevanja živil rastlinskega in živalskega izvora.

Z izključevanjem določene hrane hitro pride do pomanjkanj. Ta so povezana s slabo odpornostjo, v skrajnejših primerih pa tudi z zavrto rastjo, ter upočasnjenim mentalnim in telesnim razvojem. Mlajši kot je otrok in bolj izključujoča kot je prehrana, večja je verjetnost, da ta otroku ne zagotovi vseh potrebnih snovi. Tako kot izključitev velikega deleža sadja in zelenjave vodi predvsem v pomanjkanje vitaminov in mineralov, tudi izključitev določenih ali vseh izdelkov živalskega izvora vodi v pomanjkanje vitaminov, mineralov in še posebej ogrožajočega pomanjkanja beljakovin.

Različne smernice otrokom odsvetujejo izključujočo vegetarijansko ali vegansko prehrano. Izjema je pravilno načrtovana lakto-ovovegetarijanska prehrana. Ta izključuje samo meso, poleg rastlinske prehrane pa mora vključevati tudi zadostne količine jajc, ter mleka in mlečnih izdelkov.

Če se starši vseeno odločijo za striktno vegetarijansko ali celo vegansko prehrano je pomembno, da otroka redno spremljata pediater in dietetik. Ta sta še posebej pozorna na morebitna pomanjkanja železa, cinka, kalcija, joda in vitamina B12. Po potrebi lahko predlagata tudi nadomeščanje katerega od hranil s pomočjo prehranskih dopolnil.

Sladkor v prehrani otrok!

Sladka živila in pijače, z dodanim belim sladkorjem ali drugimi sladili (npr. med, agavin ali glukozno-fruktozni sirup), zaradi evolucijske nagnjenosti še posebej ugajajo otrokom. Vendar v prehrani niso nujno potrebna.

Problem sladkih živil v prehrani otrok

S svojimi laično rečenimi “praznimi kalorijami” hitro nasitijo otroka, ki zato zaužije manj hranilno bogatih živil, kar lahko vodi v pomanjkanje hranil in obenem previsok energijski vnos. Posebej pogosto pitje sladkih pijač je povezano z debelostjo in zobnim kariesom, ter tveganjem za pojav srčno-žilnih in drugih bolezni v mladi in odrasli dobi.

Pristop pri omejevanju sladkorja v prehrani otrok

Raziskave kažejo, da omejitev vnosa prostega sladkorja na 10 % ali celo 5 % celotnega vnosa energije pomembno koristi zdravju otrok. To predstavlja nekje od 3,5 do 9 čajnih žličk sladkorja na dan.

Zdrav pristop do uživanja sladkih živil je potrebno vzpostaviti že zgodaj v otroštvu. Pomembno je, da so na jedilniku zgolj občasno, kot del obroka. Posebna pozornost je potrebna pri ponujanju žit za zajtrk, sadnih mlečnih izdelkov in sadnih sokov, ki pogosto vsebujejo veliko dodanega sladkorja. Ob tem je potrebno poudariti, da omejevanje svežega sadja ali mlečnih izdelkov brez dodanega sladkorja ni smiselno. Poleg naravno prisotnega sladkorja namreč vsebujejo tudi širok spekter bioaktivnih snovi, ki pozitivno delujejo na zdravje. Tudi popolna prepoved sladkih živil se je v raziskavah pokazala, kot neustrezen pristop, saj so ti otroci pogosto enormno povečali uživanje sladkih živil v mladostništvu.

Kako pogosta je debelost med otrocih v Sloveniji?

Ena večjih javnozdravstvenih težav je otroška debelost. Po podatkih športno vzgojnega kartona, s katerim se spremlja telesni in gibalni razvoj osnovnošolcev in dijakov, je delež podkožnega maščevja med leti pandemije porasel za 7 do 8 %. Delež debelih otrok se je povečal za skoraj 30 %. To je največji porast maščevja in najvišja raven debelosti v zgodovini spremljave.

Stanje je predvsem posledica omejenega gibanja in neustreznega prehranjevanja. V letošnjem letu se je delež podkožnega maščevja začel zmanjševati. Po predvidevanjih bo, kljub vrnitvi v “normalo”, brez večjih sprememb v gibanju in prehrani otrok, stanje pred pandemijo mogoče doseči šele po dveh desetletjih.

Zaključimo torej, da je prehrana otroka najustreznejša, ko je pripravljena doma, skupaj z otroki, iz osnovnih, lokalnih in sezonskih sestavin. Ter je sestavljena iz različnih skupin živil, da otroku zagotovi vse potrebne gradnike za rast in razvoj.

Avtorica: Valerija Buh, dipl. dietetičarka

Viri:

Fidler Mis, N., Braegger, C., Bronsky, J., Campoy, C., Domellöf, M., Embleton, N. D., … Nutrition, E. C. on. (2017). Sugar in Infants, Children and Adolescents: A Position Paper of the European Society for Paediatric Gastroenterology, Hepatology and Nutrition Committee on Nutrition. Journal of Pediatric Gastroenterology and Nutrition, 65(6), 681–696.

Grom, A. H., Čolaković, A. B., Rehberger, M., Lavtar, D., Korošec, A. in Frič, A. (2021). RAZISKOVALNA SKUPINA SI-PANDA. Pridobljeno 15. 10. 2022 s https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/panda_porocilo_po_7._valu.pdf

Predstavitev najnovejših rezultatov meritev Športnovzgojnega kartona. (2022). Pridobljeno 15. 10. 2022 s https://www.slofit.org/aktualno/novice1/ID/479/Vabilo-na-predstavitev-najnovejših-rezultatov-meritev-Športnovzgojnega-kartona

Orel, R., Sedmak, M. in Fidler Mis, N. (2014). Vegetarian diet for children-practical guidelines. Zdravniski Vestnik, 83, 169–181.

Saeidi, M., Khodaee, G., Khademi, G. in Moghadam, Z. (2015). Healthy Diet in Children: Facts and Keys. Pediatrics International, 3, 1183–94.