Povezava med možgani in črevesjem

Telo je polno skrivnostnih povezav. Ena od bolj raziskovanih v zadnjih letih je povezava med črevesjem in možgani. Slednjo omogoča živec vagus. Črevesje pa lahko možganom pošilja signale tudi s pomočjo izločanja nekaterih snovi v kri. Ugotovljeno je bilo, da tako, kot signali iz možganov vplivajo na črevesje, tudi stanje v črevesju vpliva na delovanje možganov.

Posebej zanimivi so učinki črevesne mikrobiote na:

➡️ duševno zdravje,

➡️ obvladovanje stresa,

➡️ hormonsko ravnovesje,

➡️ debelost,

➡️ bolezni srca in ožilja,

➡️ imunski sistem,

➡️ avtoimune in

➡️ rakave bolezni.

Mikrobiota vpliva na počutje in duševno zdravje

Kot je pokazalo mnogo raziskav na živalih, sestava črevesne mikrobiote vpliva na počutje. Raziskuje se njen vpliv na zaznavanje bolečine, uravnavanje razpoloženja, depresije, avtizma in nevrodegenerativnih motenj (Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen).

Raziskave projekta evropskih znanstvenikov so pokazale, da »zahodni« način prehranjevanja poveča tveganje za razvoj debelosti in depresiji podobnega vedenja. Za zahodno prehrano je značilno, da je bogata z ultra procesiranimi živili, nasičenimi maščobami, sladkorjem, soljo, ojačevalci okusa, konzervansi, emulgatorji (kamor uvrščamo tudi sladkarije in pekovske izdelke z aditivi), predelane mesne izdelke, juhe iz vrečke, predpripravljene jedi, rastlinske nadomestke, energijske pijače, ter aromatizirane proteinske shake. Tovrstna prehrana namreč negativno vpliva na mikrobioto. Njene spremembe vplivajo na možgane tako, da sprožajo negativno počutje.

Po drugi strani, kot je že znano, na sestavo črevesne mikrobiote pozitivno vplivajo načini prehranjevanja s pretežno rastlinsko hrano. Pozitivni učinki na mirkobioto so znani ob uživanju sredozemske prehrane, ki vključuje tudi veliko vlaknin, v sadju, zelenjavi, polnozrnatih žitih, oreščkih in stročnicah. Pogosto uživanje polnozrnatih živil namreč poveča razrast »dobrih« sevov bakterij, kot sta Bifidobacterium in Lactobacillus, medtem ko zmanjšuje seve Escherichie coli in Clostridia spp., ki lahko povzročata obolenja. Pozitivno na mikrobioto vpliva tudi uživanje fermentiranih živil s koristnimi mikroorganizmi (jogurt, kefir, kislo zelje ali repa, kimchi, tempeh, miso in fermentirani napitki kot je na primer, kombuča).

Črevesno mirkobioto in dobro počutje, lahko podpremo tudi s probiotiki

Precej raziskovani so tudi učinki uživanja probiotikov. V eni od raziskav je bilo 4 tedensko uživanje probiotikov, povezano s spremembami v mikrobioti in možganih. Slednje se je odražalo v boljšem čustvenem dojemanju, vedenju in sposobnosti spomina pri preiskovancih. Tudi jemanje probiotikov pri zdravih ženskah je bilo povezano s spremembami v delih možganov, ki nadzorujejo čustva in občutke. Sev bakterij Bifidobacterium longum ima dokazano lahko vpliv tudi na zmanjšano sproščanje stresnega hormona – kortizola, ter izboljša kakovost spanja. Poleg tega so v eni od raziskav opazili, da uživanje probiotikov dejansko spremeni aktivnosti malih možganov. Ti imajo ključno vlogo tako pri upravljanju motoričnih funkcij, kot tudi pri čustvovanju in obnavljanju dogodkov.

Raziskave torej kažejo, da je uravnoteženo prehranjevanje z pretežno rastlinsko prehrano, omejitvijo ultra procesirane hrane, ter potencialno tudi uživanje probiotikov, povezano s pozitivnimi spremembami mikrobiote, ki lahko izboljša sposobnosti odločanja, pomnjenja, splošno počutje, dojemanje, ter zmanjša možnosti za nastanek motenj razpoloženja in celo depresije.

Debelost, ter bolezni srca in ožilja so lahko povezane tudi z mikrobioto in njenim vplivom na možgane

Mikrobiota je povezana z razvojem debelosti in pogosto pridruženimi boleznimi srca in ožilja. Raziskave, pri ljudeh s prekomerno telesno maso ali debelostjo, kažejo manj raznolike črevesne mikroorganizme. Zaenkrat znani mehanizmi vpliva mikrobiote na debelost so predvsem ti, ki vplivajo na to, koliko energije iz hrane telo v črevesju dejansko prevzame in ti povezani z mentalnimi procesi oziroma duševnim stanjem posameznika. Mikrobiota namreč vpliva tudi na splošno počutje, sistem nagrajevanja s hrano in apetit.

Pred klinična raziskovanja so pokazala, da določeni sevi bakterij, kot sta tudi Bacteroides uniformi in Bifidobacterium pseudocatenulatum vplivajo na željo po hrani, uspešnost soočanja s stresom, ter koncentracije maščob in sladkorja v krvi.

»Nezdrava« sestava mikrobiote lahko spodbudi tudi uživanje »nezdrave« prehrane, ki poveča verjetnost za razvoj debelost. In tako je začaran krog debelosti in manj ustrezne mikrobiote sklenjen.

Tudi v boju z debelostjo bi, poleg ustrezne spremembe življenjskega sloga (prehranjevanje, spanje, telesna aktivnost), uživanje probiotikov in prebiotikov lahko pomagalo. Odkrite so bile bakterije, ki proizvajajo encime, ki zavirajo apetit in s tem vnos hrane. Izboljšanje zdravja črevesja na splošno vpliva tudi na sisteme in hormone lakote ter sitosti, ki izboljšajo uravnavanje sladkorja v krvi. Prav tako s tem podaljšajo občutek sitosti.

Zdrava mikrobiota torej pomeni večjo verjetnost za boljše počutje, mentalno zdravje in manjšo možnost za razvoj debelosti, ter nekaterih pridruženih bolezni. Zanjo je mogoče poskrbeti z uravnoteženo, pretežno rastlinsko prehrano, polno vlaknin in rednim uživanjem fermentiranih živil s koristnimi mikroorganizmi. Potencialni dopolnili za pomoč pri zdravljenju debelosti in nekaterih duševnih motenj, pa bi lahko bili tudi probiotiki in prebiotiki.

Presaditev mikrobioma bi bila lahko v prihodnosti eden od načinov za zdravljenje različnih bolezni

Zdravo mikrobioto je mogoče celo »vsaditi«. Postopek se trenutno rutinsko uporablja pri zdravljenju nekaterih hudih črevesnih okužb. Na raziskavah z mišmi pa je bilo ugotovljeno, da zdrave miši, katere so »okužili« z mikrobioto debelih miši, pridobijo več telesne mase, kot tiste, ki prejemajo mikrobiom miši z normalno telesno maso.

V eni od raziskav na ljudeh je tudi presaditev blata vitkega, zdravega darovalca, v prejemnika s presnovnim sindromom spremenila sestavo mikrobiote in posledično izboljšala ravni krvnega sladkorja. Trenutni rezultati torej kažejo, da bi lahko bila presaditev mikrobioma ena od načinov zdravljenja črevesnih bolezni, pa tudi debelosti in metabolnega sindorma.

Avtorica: Valerija Buh, dipl. dietetičarka

VIRI:

Bagga, D., Reichert, J. L., Koschutnig, K., Aigner, C. S., Holzer, P., Koskinen, K., Moissl-Eichinger, C. in Schöpf, V. (2018). Probiotics drive gut microbiome triggering emotional brain signatures. Gut Microbes, 1–11. https://doi.org/10.1080/19490976.2018.1460015

Dahl, W. J., Rivero Mendoza, D. in Lambert, J. M. (2020). Diet, nutrients and the microbiome. V Progress in Molecular Biology and Translational Science (Let. 171, str. 237–263). Elsevier. https://doi.org/10.1016/bs.pmbts.2020.04.006

Gut microbiota linked to obesity and mental disorders EU-funded project ‘MyNewGut’ finds

 (2018). Pridobljeno 1. februar 2024, s https://www.eufic.org/en/newsroom/article/gut-microbiota-linked-to-obesity-and-mental-disorders-eu-funded-project-mynewgut-finds

John, G. K. in Mullin, G. E. (2016). The Gut Microbiome and Obesity. Current Oncology Reports, 18(7), 45. https://doi.org/10.1007/s11912-016-0528-7