Motnje hranjenja

Motnje hranjenja so duševne motnje. Zanje je značilno, da posameznik neko travmo ali hud stres »upravlja« s skrajnim načinom prehranjevanja, zlorabo zdravil ali telesne aktivnosti. Psihološka obravnava je v primeru motenj hranjenja ključna. Kakorkoli pa, kadar imamo “opravka” s prehrano je pri obravnavi dobrodošla tudi ustrezna prehranska obravnava, preko katere se posameznik, ki trpi za motnjo hranjenja, seznani z ustreznim načinom prehranjevanja primernega zanj. Na takšen način je okrevanje za motnjo hranjenja lažje, hitrejše in na tak način močno zmanjšamo možnost za ponoven pojav motnje hranjenja kasneje v življenju.

Vrste motenj hranjenja, ki se najpogosteje pojavljajo pri odraslih in mladostnikih:

ANOREKSIJA NERVOZA

Zanjo je značilen močan strah pred »pridobitvijo kilogramov«. Obolele osebe se vidijo predebele tudi, če temu ni tako. Te nerealne podobe o sebi, jih vodijo do skrajne omejitve uživanja hrane, zlorabe odvajal in pretirane telesne aktivnosti. Nadzor nad hrano in kilogrami, za mnoge pomeni eno redkih področji, na katero v težkih situacijah še lahko vplivajo.

Pomanjkanje hranil in energije vodi v zelo nizko telesno maso. Ta negativno vpliva na vse organe in organske sisteme. Med drugim se lahko pojavi: suha koža, lomljivost las, zobni karies, upočasnitev prebave, ledvični kamni, osteoporoza, slabokrvnost, motnje pozornosti, ter izguba menstruacije oziroma neplodnost. Ena najbolj usodnih posledic pa je motnja elektrolitskega ravnovesja, ki vodi v nepravilno bitje srca. To lahko povzroči smrt. Najpogosteje se motnja pojavi v zgodnji puberteti. Pogostejša je pri dekletih, vendar se pojavlja tudi pri fantih.

BULIMIJA NERVOZA

Za to motnjo hranjenja so značilni napadi hude lakote in uživanje ogromnih količin hrane brez nadzora. Prenajedanju sledi bruhanje, postenje, zloraba odvajal ali pretirana telesna aktivnost, z namenom »porabe« zaužite hrane. Tudi ta motnja hranjenja je povezana z negativno samopodobo in željo po »izgubi kilogramov«.

Kljub temu, daj je telesna masa obolelih običajno normalna, so posledice so podobne tistim pri anoreksiji nervozi. Zaradi pogostejšega bruhanja, se večkrat pojavijo tudi razjede na požiralniku, težave z želodcem in zobmi. Največkrat se motnja pojavi v puberteti, malo kasneje od anoreksije nervoze.

KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE

Zanj so značilne epizode skrajnega prenajedanja, ki mu ne sledi bruhanje, zloraba odvajal ali pretirana telesna aktivnost. Obolele osebe jedo zelo hitro, tudi ko niso lačne. Po koncu prenajedanja občutijo hudo stisko. Počutijo se krive in se gnusijo same sebi. Pogosto se razvije debelost, ki prinese svoje negativne posledice. Več o tej temi je bilo napisano v enem od prejšnjih člankov. Ta motnja hranjenja se najpogosteje (ni pa nujno) začne v zgodnji odrasli dobi.

Med novejši motnji hranjenja se uvrščata:

BIGOREKSIJA NERVOZA

Zanjo je značilna želja po zmanjšanju maščobne mase in obsedenost s povečanjem mišične mase. Za obolele je značilno ekstremno ukvarjanje s telesno aktivnostjo, predvsem izvajanjem vaj za moč. Pogosto je prisotna tudi prekomerna skrb za zadosten vnos beljakovin, prekomerno uživanje »športnih« prehranskih dopolnil, možna pa je tudi zloraba steroidov. Oboleli se namreč, kljub mišičavosti, vidijo šibke, nerazvite in suhe. Motnja prizadene pretežno mlajše moške.

ORTOREKSIJA NERVOZA

Je obsedenost z »zdravo« in kakovostno prehrano. Za razliko od ostalih motenj hranjenja, oboleli nimajo težav s samopodobo. Njihov cilj je največkrat le ohranjanje zdravja. Zato se pogosto lotevajo ekstremnih diet, imajo zelo strog način prehranjevanja in se izogibajo hrani za katero menijo, da je nezdrava. Sama skrb za uravnoteženo prehrano seveda ni nikakršna bolezen. V primeru te motnje pa obsedenost s »pravilno« prehrano lahko vodi v podhranjenost, različna pomanjkanja in hudo stisko ob uživanju »nezdrave prehrane«. Pogosto se oboleli tudi izključijo iz družbe, še posebej, če ta ne podpira njihovega načina prehranjevanja. Obolevajo pretežno ženske v poznem mladostništvu in odrasli dobi.

Kaj vpliva na to, da se razvije motnja hranjenja?

Vzrokov za to, da se pri nekom razvije motnja hranjenja je veliko. Največkrat pa je prisotna kombinacija mnogih dejavnikov.

Na pojav motnje hranjenja tako lahko vplivajo:

Mediji, ki stalno vsiljujejo, pogosto nedosegljiv, ideal popolnega telesa in življenjskega sloga.

Genetika oziroma specifične osebnostne lastnosti (perfekcionizem, potreba po uspehu, potreba po zadovoljevanju okolice, neodločnost, anksioznost, homoseksualnost pri moških ipd.)

Družinsko okolje (odnos staršev do hrane, duševne ali fizične bolezni, zlorabe, neustrezno partnerstvo ali starševstvo, hrana kot vzgojni pripomoček)

☑️ Kot sprožilec razvoja motnje hranjenja lahko delujejo nekateri ekstremno stresni življenjski dogodki, kot so ločitev, izguba družinskih članov, bolezen. Ali pa ukvarjanje s športom, kjer je potrebna vitkost oziroma nizka telesna masa. To so na primer estetski športi (npr. ples), smučarski skoki ali plezanje.

Kako je mogoče pozdraviti motnje hranjenja?

Glavni poudarek pri zdravljenju motenj hranjenja je ustrezna psihiatrična ali psihološka obravnava. Kljub temu, da je posameznikov način prehranjevanja in telesne aktivnosti zelo neustrezen, težava ni v tem, da oboleli bodisi ni lačen ali ne razume pomena uravnoteženega prehranjevanja, ter gibanja. To je le njegov način »spoprijemanja« s stresom. Poleg psihološke obravnave, je v drugem koraku potrebno poskrbeti za ustrezno telesno maso in uravnoteženje obrokov, ter pridobitev osnovnega znanja o prehrani. Tu ima pomembno vlogo prehranski svetovalec.

V kolikor prenizka telesna masa ogroža posameznikovo življenje, pa je najprej potrebna hospitalizacija, stabilizacija telesne mase in kritičnih parametrov. Še posebej, če je oboleli otrok ali mladostnik, ki se še razvija, saj so zanj negativne posledice še bolj nevarne.

Zdravljenje motenj hranjenja je dolgotrajen proces. Poleg ustrezne telesne mase, odsotnosti manipulacij s hrano in telesno aktivnostjo, je glavni cilj zdrav odnos do hrane in samopodobe.

Sumim, da imam jaz ali nekdo v moji bližini motnjo hranjenja, kaj lahko storim?

Če sumite, da imate katero izmed oblik motenj hranjenja, je priporočljivo, da si čimprej poiščete strokovno pomoč psihoterapevta, ki mu boste lahko zaupali. Včlanite se lahko tudi v skupine za samopomoč. Vaša dogajanja lahko lažje razumete tudi ob branju strokovnih knjig ali izpovedi oseb, ki so motnjo prebolele.

Če sumite, da ima vaš bližnji motnjo hranjenja, mu ob primernem trenutku, lahko to vaše opažanje omenite. Nevsiljivo lahko pojasnite, da je stanje mogoče izboljšati, še posebej, če si uspe poiskati strokovno pomoč. Vendar ne pričakujte uspeha, saj je za odločitev za zdravljenje potrebna močna motivacija obolelega.

Če vaš otrok trpi za motnjo hranjenja, to čim prej omenite pediatru, ki bo poskrbel za nadaljnjo obravnavo. Pomembno je vedeti, da starši niso krivi za razvoj motnje hranjenja. Imajo pa bistveno vlogo pri zdravljenju.

Kot preventiva pred razvojem motnje hranjenja, lahko starši strmijo k temu, da otrokom z vzgojo, nudijo določeno družinsko strukturo, vendar ne ekstremnega nadzora. Bistven je tudi zdrav odnos staršev do hrane in samopodobe. Hrana pa naj nikoli ne bo pogojevana, ali uporabljena, kot vzgojni pripomoček.

❗Motnje hranjenja so resne duševne motnje, ki imajo ob neustreznem zdravljenju, tudi dolgoročne psihične in fizične posledice. V skrajnih primerih so povezane s prezgodnjo smrtjo, zaradi zdravstvenih zapletov ali samomorilnosti. Zato je zelo pomembno, da so motnje čim hitreje prepoznane in ustrezno zdravljenje. Ob ustreznem pristopu je namreč mogoče doseči popolno ozdravitev. Pomembno je, da bližnji ob tem ne čutijo krivde, vendar pomagajo obolelemu v procesu zdravljenja po svojih močeh.

Avtorici:

Valerija Buh, dipl. dietetičarka

Ajda Strnad, mag. nutricionistike

Viri:

Arslan, M., Yabancı Ayhan, N., Sarıyer, E. T., Çolak, H. in Çevik, E. (2022). The Effect of Bigorexia Nervosa on Eating Attitudes and Physical Activity: A Study on University Students. International Journal of Clinical Practice, 2022, 1–11. https://doi.org/10.1155/2022/6325860

Dunn, T. M. in Bratman, S. (2016). On orthorexia nervosa: A review of the literature and proposed diagnostic criteria. Eating Behaviors, 21, 11–17. https://doi.org/10.1016/j.eatbeh.2015.12.006

Motnje hranjenja – kaj lahko naredim?. (2019). Pridobljeno 8. 7. 2023 s http://www.zacniznova.si/motnje-hranjenja-kaj-lahko-naredim/

Schaumberg, K., Welch, E., Breithaupt, L., Hübel, C., Baker, J. H., Munn-Chernoff, M. A., … Bulik, C. M. (2017). The Science Behind the Academy for Eating Disorders’ Nine Truths About Eating Disorders. European Eating Disorders Review: The Journal of the Eating Disorders Association, 25(6), 432–450. https://doi.org/10.1002/erv.2553

Treasure, J., Duarte, T. A. in Schmidt, U. (2020). Eating disorders. The Lancet, 395(10227), 899–911. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(20)30059-3