Inzulinska rezistenca, prediabetes in sladkorna bolezen

To so zdravstvena stanja o katerih v zadnjem času veliko slišimo. Med sabo so si precej podobna vendar je mogoče najti razlike. Da bi stanje lahko razumeli, mora najprej poznati presnovo v našem telesu, zato si jo poglejmo.

Ko pojemo obrok se hrana v naših prebavilih najprej razgradi na manjše dele in se nakoncu vsrka v kri. V krvi takrat naraste koncentracija krvnega sladkorja – glukoze. Ta je namenjena v celice po celotnem telesu, saj predstavlja njihovo energijo. Vendar v nekatere celice glukoza ne uspe vstopiti sama. To so na primer maščobne, jetrne in mišične celice. Pri vstopu vanje jim, kot nekakšen ključ za celice pomaga hormon – inzulin. Tega iz beta celic langerhansovih otočkov izloča trebušna slinavka, ko zazna, da je glukoza v krvi narasla. Zaradi povratne zanke z izločanjem inzulina preneha, ko zazna, da je raven glukoze padla.

  Željene vrednosti glukoze:

Na tešče: 4 – 6,1 mmol/l

Po jedi: pod 7,8 mmol/l

Vrednosti glukoze pri inzulinski rezistenci/ preddiabetesu: 

Na tešče: 5,6 – 7 mmol/l

Vrednosti glukoze  pri sladkorni bolezni: 

Na tešče: nad 7 mmol/l

Po jedi: nad 11 mmol/l

  Inzulinska rezistenca 

Inzulinska rezistenca pomeni zmanjšano odzivnost celic na inzulin. V tem stanju je torej za enak vpliv inzulina na “odklepanje” celic potrebnega več inzulina. Beta celice trebušne slinavke morajo zato trajno proizvajati več inzulina, da bi dosegle enak učinek. Ravni inzulina v krvi so torej stalno povišane.

Med vzroke za razvoj inzulinske rezistence gotovo sodita prekomerna telesne masa ali debelost, predvsem kadar se prekomerna maščoba začne nabirati v drugih organih (jetra, mišice). Stanje poslabšata tudi stalen stres in vnetje v telesu.

Inzulinska rezistenca je nevarna predvsem zato, ker zaradi preobremenjenosti beta celic trebušne slinavke vodi v prediabetes in diabetes mellitus oziroma sladkorno bolezen tipa II.

Prediabetes 

Prediabetes je stanje porušene presnove glukoze v telesu. Je vmesno stanje med normalno presnovo in sladkorno boleznijo tipa II. Za prediabetes je zaradi okrnjene proizvodnje inzulina pa tudi inzulinske rezistence značilna nekoliko povišana raven sladkorja v krvi, vendar ne toliko da bi govorili o sladkorni bolezni.

Zakaj sta inzulinska rezistenca in prediabetes nevarna?

Vse predstopnje sladkorne bolezni same po sebi niso nevarne na kratek rok. Obolel posameznik običajno nima težav. Vendar predstavljajo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa II, ki je problematična predvsem ob pomanjkljivem zdravljenju zaradi hudih poznih zapletov. “nezdrava” presnova vodi tudi v razvoj drugih kroničnih bolezni, kot sta povišan krvni tlak, holesterol in druge maščobe v krvi.

Sladkorna bolezen tipa II

Sladkorna bolezen tipa II pa je kronično bolezensko stanje, kar pomeni, da traja do konca življenja. Zaradi neodzivnosti celic na inzulin in “utrujene” trebušne slinavke, ki proizvaja premalo inzulina je sladkor v krvi stalno povišan. Ob nezdravljeni sladkorni bolezni se sčasoma okvarijo majhne žile in živci – diabetična angiopatija. Ta se kaže, kot neobčutljivost na toploto in bolečino, ter pojavljanje razjed, ki se začnejo na stopalih. Zaradi okvare vidnega živca je možna tudi slepota. Pogosta sta tudi okvara ledvic in impotenca.

Kako zdravimo inzulinsko rezistenco, prediabetes in sladkrono bolezen tipa II?

Prvi korak zdravljenja je vedno skrb za zdrav življenjski slog in ustrezno telesno maso. Raziskave so namreč pokazale, da izguba 5  do 7 % prekomerne telesne mase, pri posameznkih s povišano telesno maso, vsaj v začetnih fazah (inzulinske rezistence in prediabetesa) lahko prepreči razvoj sladkorne bolezni tipa II. Zdrav življenjski slog torej zmanjša verjetnost za pojav presnovnih motenj, lahko pa tudi ustavi ali celo “pozdravi” porušeno presnovo.

Če vam je zdravnik omenil, da imate povišan glikiran hemoglobin – hba1c ( laboratorijska meritev, ki pokaže povprečno vrednost glukoze v zadnjih 2 do 3 mesecih) ali že sladkorno bolezen, se lahko obrnete na nas in skupaj bomo prilagodili vašo prehrano, ta je namreč eden od ključnih dejavnikov pri uravnavanju presnove glukoze.

Zdrav življenjski slog vključuje:

Uravnotežen način prehranjevanja (o njem lahko več preberete v blogu o prehrani pri sladkorni bolezni): vsaj 4 redni obroki, pri katerih polovico predstavljata sadje in zelenjava, s poudarkom na polnozrnatih žitih in nemastnih beljakovinskih živilih,

Zadostno količino kvalitetnega spanja,

Tehnike sproščanja, ki znižujejo vsakdanji stres (sprehodi v naravi, joga, meditacija, druženje), ter

Redno telesno aktivnost, ki vključuje vadbo za moč in intenzivnejšo aerobno vadbo (hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje), ki se kaže kot najbolj učinkovita pri dolgoročnem zniževanju ravni glukoze in inzulina.

Ob razvoju sladkorne bolezni lahko zdravnik, poleg ustreznega življenjskega sloga predpiše tudi zdravila. Zdravila, ki bi sladkorno bolezen dejansko pozdravila še ne poznamo. Lahko pa spodbudijo delovanje trebušne slinavke, izločanje prekomerne količine glukoze z urinom ali pomagajo pri izgubi prekomerne telesne mase. V napredovanih fazah je možno tudi zdravljenje z inzulinom.

Inzulinska rezistenca, prediabetes in sladkorna bolezen so stanja, ki običajno potekajo brez simptomov in za obolelega ne predstavljajo težave. Dolgoročni zapleti pa lahko povzročijo nepopravljivo zdravstveno škodo, zato je zelo pomembna ustrezna sprememba življenjskega sloga, ki prepreči njihovo napredovanje.

Avtorica:

Valerija Buh, dipl. dietetičarka

Viri: 

Huang, l., fang, y. In tang, l. (2021). Comparisons of different exercise interventions on glycemic control and insulin resistance in prediabetes: a network meta-analysis. Bmc endocrine disorders, 21(1), 181. Https://doi.org/10.1186/s12902-021-00846-y

Lee, s.-h., park, s.-y. In choi, c. S. (2022). Insulin resistance: from mechanisms to therapeutic strategies. Diabetes & metabolism journal, 46(1), 15–37. Https://doi.org/10.4093/dmj.2021.0280