FODMAP dieta za lajšanje prebavnih težav
= dieta z nizko vsebnostjo FODMAP
Ko je diagnoza – sindrom razdražljivega črevesja (SRČ), o kateri smo govorili v prejšnjem prispevku, postavljena, izločitev najbolj dražeče hrane in ostali ukrepi, pa ne pomagajo pri lajšanju bolečin in prebavnih težav, je smiselno poskusiti z dieto z nizko vsebnostjo FODMAP.
Kaj je dieta z nizko vsebnostjo FODMAP?
To je dieta z malo fermentabilnimi oligosaharidi, disaharidi, monosahari in polioli (FODMAP). Torej z zmanjšano količino različnih vrst sladkorjev, ki se v večjih količinah nahajajo na primer v slaščicah, mleku, nekaterem sadju in zelenjavi, ter polnozrnatih žitih. Polioli pa se najpogosteje uporabljajo, kot nekalorična sladila. Torej jih najdemo predvsem v pijačah z manj sladkorja (pijače zero), športnih dodatkih (aromatizirane beljakovine v prahu, ploščice, energijski napitki) in ostalih živilih, ki namesto sladkorja vsebujejo sladila s končnico – OL.
FODMAP kratica pomeni:
✅ F – fermentabilni
✅ O – oligosaharidi
✅ D – disaharidi
✅ M – monosaharidi
✅ A – in (ang “and”)
✅ P – polioli
Za vsa ta hranila je značilno, da se med prebavljanjem slabše razgradijo. Zato se ne vsrkajo v kri, ampak ostanejo nerazgrajena v tankem črevesju. Tam jih razgradijo črevesne bakterije. Pri tem nastanejo plini in osmotsko aktivne snovi.
Komu je FODMAP dieta namenjena?
Dieta je namenjena posebej bolnikom, ki trpijo za sindromom razdražljivega črevesja. Za njihovo črevo je značilno, da je bolj občutljivo. Posebej ga dražijo FODMAP hranila. Ta lahko povečajo napenjanje, zaprtje ali drisko. Zato je, ko osnovni ukrepi ne izboljšajo simptomov, s to dieto mogoče ugotoviti, katera točno določena živila posamezniku povzročajo težave.
Kdaj je FODMAP dieta smiselna in kakšne so njene nevarnosti?
Za to dieto se je smiselno odločiti zgolj po postavljeni diagnozi sindroma razdražljivega črevesja s strani zdravnika, ko osnovni ukrepi lajšanja simptomov niso učinkoviti.
Vedno se jo uvede pod nadzorom dietetika. Saj je dieta zelo izključujoča in zato zelo hitro lahko vodi v podhranjenost. Torej pomanjkanja energije, predvsem pa določenih hranil, ki jih telo nujno potrebuje. Ob neustrezno vodeni dieti najpogosteje pride do pomanjkanja kalcija, železa, cinka, vitamina D ali vitaminov B-kompleksa. Zaradi zelo omejenega vnosa sadja in zelenjave se zmanjša tudi uživanje antioksidantov. Njihova glavna vloga je nevtraliziranje prostih radikalov. Torej delcev, ki bi poškodovali celice. Zaradi pomanjkljivega vnosa vlaknin, dieta lahko negativno vpliva tudi na združbo mikroorganizmov v črevesju. Poleg tega pomanjkanje vlaknin poveča verjetnost za zaprtje, kar je posebej neugodno pri bolnikih, ki že trpijo za sindromom razdražljivega črevesja, ki ga spremlja zaprtje.
Vendar so raziskave pokazale, da ustrezno, strokovno vodena dieta, ki traja omejen čas, z nekaj truda zadosti energijskim in vsem hranilnim potrebam posameznika. Z ustreznimi zamenjavami pa je mogoče ohranjati tudi zdravo mikrobioto.
FODMAP dieta poteka v treh fazah:
1️⃣ FAZA
Izločitev vseh FODMAP živil za maksimalno 4 do 6 tednov. Med njimi so mlečni izdelki z laktozo, velik del sadja in zelenjave, določena žita, stročnice, oreščki, ter živila s sladili.
2️⃣ FAZA
Ko se simptomi izboljšajo, se postopno začne s ponovnim uvajanjem FODMAP živil. Vsa FODMAP živila so potencialni sprožilci simptomov sindroma razdražljivega črevesja, a temu v praksi ni tako. Zato je, s postopnim uvajanjem potencialno “dražečih” živil, mogoče ugotoviti toleranco. Živila, ki jasno sprožijo simptome se takoj trajno izloči. Pozornost je potrebno usmeriti tudi na količino in kombinacije živil. Ena hruška morda ne bo povzročila izbruha sindroma razdražljivega črevesja, vendar lahko na primer obrok z rezino polnozrnatega kruha, hruške in kozarca mleka, zaradi skupne količine in kombinacije različnih FODMAP živil sproži hude simptome. Dieta s preizkušanjem je potrebna torej zato, ker se vsak posameznik različno odziva na različna »dražeča« živila.
3️⃣ FAZA
Pomeni trajno uživanje uravnotežene prehrane z vključenimi vsemi FODMAP živil, ki posamezniku ne povzročajo težav. Pozneje je smiselno ponovno uvajanje ostalih FODMAP živil. Saj se toleriranje s časoma lahko spreminja. Vedno je potrebno strmeti k temu, da se iz prehrane izloči čim manj živil.
Kako vem katera živila imajo visoko vsebnost FODMAP?
Pri določanju živil z veliko FODMAP-i si je najlažje pomagati z različnimi tabelami, v katerih so potencialno “dražeča” živila običajno razdeljena v 3 skupine. Tiste z NIZKO, ZMERNO in VISOKO vsebnostjo FODMAP. Slednjih se je v 1. FAZI diete nujno potrebno izogibati, če navodila dietetika ali zdravnika niso drugačna.
Kaj se zgodi, če dieta ne deluje?
Kadar se stanje, po ukinitvi živil z visok vsebnostjo FODMAP, tudi po 4 do 6 tednih ne izboljša, je potrebno dieto ukiniti. To pomeni, da se izločena živila vrne v prehrano. Glede na dietetikove ocene, se lahko ugotavlja ali dieta ni uspela zaradi nerazumevanja pacienta in nenamernega vnosa FODMAP živil. V kolikor je dieta potekala pravilno, je mogoče razmišljati o drugih mogočih boleznih. Zgodi se tudi, da vzrokov ni mogoče najti. Bolnik takrat še naprej sodeluje z zdravnikom pri iskanju vzrokov za simptome in načinih lajšanja nelagodnosti.
Naj vam priskočimo na pomoč!
Če vam je zdravnik torej predpisal FODMAP dieto, vendar niste povsem prepričani kako se je lotiti, se vam zdi, da ne smete jesti »ničesar« ali pa ste naleteli na težave, se lahko obrnete na nas. Z našo dietetičarko boste ob analizi prehranskega dnevnika ugotovili, katera živila je smiselno izločiti in s čim jih zamenjati. Skupaj boste ugotavljali tudi katera živila vam povzročajo simptome in tako našli prehrano, ki bo prilagojena prav vašemu črevesju in potrebam vašega telesa.
Avtorica: Valerija Buh, dipl. dietetičarka
VIRI:
Altobelli, E., Del Negro, V., Angeletti, P. in Latella, G. (2017). Low-FODMAP Diet Improves Irritable Bowel Syndrome Symptoms: A Meta-Analysis. Nutrients, 9(9), 940. https://doi.org/10.3390/nu9090940
Barrett, J. S. (2017). How to institute the low‐FODMAP diet. Journal of Gastroenterology and Hepatology, 32(S1), 8–10. https://doi.org/10.1111/jgh.13686
Bellini, M., Tonarelli, S., Nagy, A., Pancetti, A., Costa, F., Ricchiuti, A., De Bortoli, N., Mosca, M., Marchi, S. in Rossi, A. (2020). Low FODMAP Diet: Evidence, Doubts, and Hopes. Nutrients, 12(1), 148. https://doi.org/10.3390/nu12010148